°°Jezero Svetlobe°°

To je najlepši kraj na svetu. Je veliko svetlo jezero, okoli katerega je mehka travica in sem pa tja se tam okoli potikajo sila nenavadne živali (samorogi, sfinge,...). Poleti in pozimi je jezero toplo, da se lahko kopajo v njem, zelo priljubljeni so pa tudi pikniki tam okoli.

Cyana je poletela nad jezerom. Vedno si je želela videti ta kraj! Res je čudovito... Sedla je pod vrbo in opazovala dihanje vode. Upala je, da bo koga srečala in malo poklepetala z njim.

Rosa je stopila poleg jezera in opazila neko vilo. "Zdravo, ime mi je Rosa, pa tebi? Živim v vulkanu. Pod lavo." Upam, da bova prijateljici. Sedla je in žalostno gledala v vodo. Malo bi zaplavala, pa bi umrla. In voda izgleda tako... mamljiva. Takooooo rada bi malo zaplavala.

Modra vila se je nasmehnila. "Živijo. Meni je ime Cyana." Vila se ji je zdela prijetna. "V vulkanu živiš? Suuuper! Jaz živim pri jezeru." je povedala. "Se greš kopat?" je vprašala.

Ko je Cyana omenila kopanje, je Rosa naredila še bolj žalosten obraz. "Ne morem. Pa bi tako rada. Sem ognjena vila in bi umrla. Razen če bi me ti znala zavarovati. Če živiš pri jezeru." proseče je gledala v Cyano.

"No, nekaj sem slišala o tem..." je zamrmrala Cyana. "Če si pripravljena tvegati, bi ti morda lahko naredila začasen ščit, da ne bi ugasnila. Ampak ne vem, če so kakšni stranski učinki. Lahko bi se zgodilo marsi kaj. Ampak če želiš, lahko poskusim..." Rosa se ji je zasmilila. Sama namreč ne bi mogla živeti brez plavanja...

"Prosim!" je rekla Rosa. "Zares sem pripravljena tvegati!" Potem se je nagnila nad jezero in zajokala. A zgodilo se je nekaj groznega. Pozabila je, da joka lavo. Voda je postala živo rdeča in vroča. Rosa se je najprej ustrašila, potem pa skočila v vodo. Plavala je, saj je bila v vodo zmešana lava, in nič se ji ni zgodilo. Potem pa je spet voda dobila normalno barvo in lava je bila samo še kamen na dnu jezera. Rosina živo rdeča barva je začela utripati... in počasi ugašati...